tisa rastlina

Tisa je lahko vaša prijateljica v živi meji


Poznamo posebno sorto tise za živo mejo, ki raste stebrasto, to je Taxus media 'Hicksii'. Ta tisa raste v širino počasi, podobno kot ciprese Smaragd, zato jih ob strani ni potrebno obrezovatii. Razlika je le v tem, da te tise rastejo v obliki stebra, ciprese Smaragd pa v obliki stožca ali kegla. Tisa je zimzelena lesnata rastlina. To pomeni, da ji iglice tudi pozimi ne odpadejo. Prav tako kot je ta tisa primerna za živo mejo, je primerna tudi za posamično saditev, lahko jo posadimo tudi na grob. Sicer pa poznamo še druge sorte tise.


V kolikor potrebujete še kakšne drugačne rastline za olepšavo vašega doma lahko pogledate še naš češmin.


Izberite tiso po svoji ceni!


Končna cena:

25-30 cm = 5,00 EUR;                    50-60 cm = 12,00 EUR;

40-50 cm = 8,00 EUR;                   60-70 cm = 14,00 EUR;

70-80 cm = 17,00 EUR;


Pošlji povpraševanjePošlji povpraševanje


Tisa in njene značilnosti

Tisa je le ena izmed rastlin, ki jih naša drevesnica nudi kot rastline za živo mejo. Oglejte si še drugo ponudbo.


Tisa, botanično ime je Taxus, je rod drobnih igličastih dreves ali grmovnic iz družine Taxaceae. Tisa Taxus media je ustvarjena s križanjem vrst tise Taxus baccata in Taxus cuspidata. To hibridizacijo naj bi izvedli v zgodnjem 20. stoletju.


Navadna tisa bot. taxus baccata je iglavec iz družine tisovk in je v Sloveniji v Sloveniji zavarovana od leta 1976.


Tisa in pogoji za rast

Navadna tisa je počasi rastoče drevo, ki v višino doseže med 10 in 15 metrov in ima sprva široko stožčasto, kasneje pa

kupolasto krošnjo.


Tisa odlično uspeva ob naslednjih pogojih:


  • Ima rada dobro drenirana in zalita tla, ima določeno stopnjo odpornosti na sušo. V razmerah prekomernih padavin lahko propade, če tla pod rastlino niso dovolj dobro drenirana oz. kjer je težka ilovnata zemlja in voda stoji po intenzivnejših padavinah nekaj dni.
  • Prenese velika temperaturna nihanja in nizke temperature ter močno obrezovanje, zaradi česar je priljubljeno okrasno drevo ter drevo za žive meje.
  • Tisa je izrazito senco vzdržna vrsta.


tisa za živo mejo



Izgled tise

  • Tisa ima rdečkasto lubje, ozke, sploščene, temnozelene iglice dolžine 1–3 centimetrov in širine 2–3 milimetre, spiralno urejene na deblu, baze iglic pa so zasukane, tako da se na vsaki strani stebla uredijo v vrsto.


  • Storži tise so močno preobraženi. Vsak vsebuje posamezno seme dolžine 4–7 mm in ga obdaja preobražena luska, ki se razvije v mehak, svetlo rdeč jagodičast, na enem koncu odprt mesnat ovoj dolžine 8–15 mm, imenovan aril.


Arili dozorijo v 6–9 mesecih po oprašitvi, nato pa jih pozobajo drozgi, pegami in druge ptice, ki nato z blatom raztrosijo v trdem ovoju nepoškodovana semena. Moški storži so zaobljeni, premera 3–6 mm in oddajajo pelod zgodaj spomladi. Tise so večinoma dvodomne, posamezne pa so tudi enodomne ali pa sčasoma spremenijo spol.



Ostale sorte in hibridi

  • Tisa Taxus media 'Hicksii', znana tudi pod imenom Hicksova tisa ali Hicks tisa, je pogosta sorta tega hibrida in je najožja sorta Taxus media, kjub premeru 1,2 m lahko doseže višino blizu 6 m.


  • Pogosto zasajena tisa je sorta Taxus media densiformis, ki lahko doseže premer več kot 3 m, kljub temu pa ta sorta ne zraste veliko več kot 1,5 metra v višino.



Kolikšno velikost doseže tisa?

Tisa je igličasta rastlina, ki zraste 1,5-40 m v višino in 1,2 do 4 m v širino. Raste razmeroma počasi, vendar je lahko zelo dolgoživa vrsta. Kako visoko in v širino bo tisa zrastla, je odvisno od vrste.


Tisa Taxus media spada med najmanjše ohranjene vrste v rodu Taxus in, odvisno od sorte, morda niti ne zraste do velikosti tistega, ki bi ga imeli za tipično drevo. Nezreli grmi so zelo majhni in dosegajo v časovnem razponu od deset do dvajset let višine največ 6 m in premer največ 1,5 m, odvisno od sorte. Poleg tega je znano, da tisa Taxus media raste precej počasi in se ne poškoduje s pogostim obrezovanjem, zaradi česar je ta hibrid zelo zaželen kot živa meja v krajinsko vzdrževanih okoljih in tudi dober kandidat za bonsaj.



živa meja tisa



Tisa je strupena rastlina

Vsi deli rastline so strupeni razen mesnatega rdečega ovoja semena. Glavni toksin v navadni tisi je alkaloid taksin.


Tisa ostane toksična tudi, ko je posušena, z izhlapevanjem vode se njena toksičnost še povečuje.


Znaki zastrupitve pri zaužitju tise so:

  • slabost,
  • driska,
  • bruhanje,
  • motnje srca,
  • okvare jeter in ledvic.


Ob zaužitju prevelike količine alkaloidov lahko nastopi smrt zaradi zadušitve.


Toksini, ki jih vsebuje tisa

Vse vrste tise vsebujejo zelo strupene alkaloide taksine, katerih formula se med vrstami nekoliko razlikuje. Alkaloid najdemo v vseh delih tise, razen arilih - plodovih. Arili so užitni in sladki, seme pa je zelo strupeno.


V nasprotju s pticami človek semensko ovojnico razgradi in s tem sprosti taksine. To je lahko ob uživanju ťjagodŤ tise, ne da bi prej odstranili semena, usodno.


Ob tisah pogosto najdemo poginule prežvekovalce, posebno konje in govedo, ki so se zastrupili z iglicami, srnjad pa strupe razgradi in se lahko z iglicami hrani brez posledic. Zaradi smukanja tise v naravi pogosto najdemo le na strmih pobočjih, ki so srnjadi in jelenjadi nedostopna.


Z iglicami se hranijo tudi ličinke nekaterih metuljev.


Med vsemi živalmi so na tise oz. njihov alkaloid taksin najmanj odporni konji. Zanje je smrtni odmerek že med 250–350 mg/kg telesne mase. Ostale domače živali so nekoliko bolj odporne na taksin, ki je strupen za srce sesalcev.


tisa živa meja


Vloga tise v kulturi človeka

Zaradi svojih značilnosti je imela tisa pomembno vlogo v kulturi človeka:

  • Tisov les je trd, žilav, vendar elastičen, zato so ga že od kamene dobe dalje uporabljali za izdelavo orožja, zlasti lokov, kasneje pa tudi pohištva. Prav zaradi izjemnih lastnosti in velike uporabnosti lesa, so obširni tisovi pragozdovi v Srednji Evropi izginili že pod rimsko prevlado.
  • Že v pradavnini so tiso častili kot sveto drevo. V grški in rimski mitologiji je bila pot, ki je vodila v kraljestva mrtvih, obdana s tisami. Tiso so poznali že Rimljani, Germani in Kelti in je in pomenila obrambno moč, previdnost in zaščito v primeru napada ter modrost v nesreči.


Tisa in njene zdravilne lastnosti

Tisa ima tudi zdravilne lastnosti:

  • V preteklosti so poparek iz tise uporabljali kot zdravilo proti nekaterim boleznim npr. steklini, davici …
  • V iglicah tise so odkrili tudi zdravilo proti nekaterim vrstam raka.


Največje tise v Sloveniji

Največja tisa v Sloveniji raste v vasi Strane pri Postojni in je zaščitena.


Druga največja tisa raste nad Solčavo, pri domačiji ťNa hribuŤ pod Hribarsko zijalko, je druga največja navadna tisa v Sloveniji. Zaradi izpostavljene lege jo je pogosto zadela strela in ji odbila vrh. V preteklosti so jo izkoriščali tudi ljudje za cvetnonedeljske butare in nagrobne vence. Drevo ima obseg 240 cm, visoko pa je 9 m. Starost je ocenjena med 500 in 700 let. Zaradi izjemnih dimenzij, je ta tisa razglašena za naravni spomenik.


Različne vrste tis

Poznane so nekatere tise:

  • Taxus brevifolia - kalifornijska tisa
  • Taxus canadensis - kanadska tisa
  • Taxus chinensis - kitajska tisa
  • Taxus cuspidata- japonska tisa
  • Taxus floridana- floridska tisa
  • Taxus globosa - mehiška tisa
  • Taxus sumatrana - sumatrska tisa



Živa meja - tisa

 Tisa je odlična za živo mejo.


Pozitivne strani žive meje iz tise

Posebno dobro se obnese živa meja iz tis, ker:


  • se brez težav obraste tudi, če jo preveč porežemo. Tisa ima to sposobnost.
  • Ne napadajo jo škodljivci ali bolezni, čeprav obstajajo.
  • Živa meja tisa tudi dobro prenaša bolj suha tla.
  • Zelo pozitivno pri živi meji tise Taxus media 'Hicksii' je, da ne raste preveč v širino, samo 1,2 m. To je pomembno pri vzdrževanju in negi.
  • Tisa ne potrebuje posebno skrbne nege. Pričakovan je trend rasti saditve žive meje iz tise.


Naše izkušnje in izkušnje strank, ki so že sadile tiso Taxus media 'Hicksii' za živo mejo, so zelo pozitivne, zato tiso priporočamo za saditev.


tisa ob cesti


Negativne strani žive meje iz tise

Večina vrst tis zelo počasi raste, kar velikokrat pomeni, da stranke kupujejo višje sadike, ki pa znajo imeti nekoliko višjo ceno. Druga potencialno slaba stran je strupenost tise. Družine, ki imajo majhne otroke, se bojijo, da bi le ti vnašali dele tise v usta.