Ciprese in druge rastline v naši prodaji, so vzgojene pri nas. So narejene iz potaknjencev in vedno, od samega začetka rastejo v naših podnebnih pogojih. Naši podnebni pogoji so srednje zahtevni do zahtevni in zaradi tega določen odstotek cipres že med samo rastjo propade. Tiste, ki preživijo, so obstojne na naše podnebje - IMAJO 100% PREZIMNO TRDNOST.

Res imajo nekaj škodljivcev, med njimi je tudi hrošč južni brinov krasnik (Ovalisia festiva), ki se omenja v zadnjem obdobju. Ta hrošč ni problematičen, če so ciprese vitalne - dobro negovane.

Vse rastline imajo škodljivce. Tudi npr. gaber, ki velja za eno najbolj trpežnih rastlin pri nas.

Da bodo odporne na škodljivce in bolezni moramo poskrbeti, da bodo rastline vitalne, kar dosežemo s:

1. pravilnim zalivanjem. Poletne mesece enkrat v mesecu zalijemo obvezno s kapljično zalivalno cevjo, da kaplja 24-48 ur. Če je tako sušno leto kot je bilo prvih 9 mesecev leto 2022, ke treba zaliti 1x mesečno že od zime naprej,

2. potrebno je gnojenje z gnojilom za iglavce vsako pomlad februarja,

3. posajene morajo biti obvezno v živo zemljo. Velikokrat pri novogradnjah pri prekopavanju na parceli pride na površje mrtva zemlja, ki zelo dolgo vpliva na slabšo rast in slabšo vitalnost cipres. Če je mrtva zemlja, čeprav na pogled zelo lepa, je treba le to skopati v širini pol metra in globini 35 cm in jo zamenjati z zemljo z njive ali vrta.

Ciprese, ki so bile vzgojene v loncih, imajo trdno koreninsko grudo, PRI PRESAJANJU SE OHRANIJO VSE KORENINE, kar zagotavlja velik prirastek že prvo leto po presaditvi. Če je res tako, se lahko prepričamo tako, da potegnemo sadiko iz lonca in koreninska gruda mora biti čvrsta, prepletena s koreninami in se držati skupaj. Korenine ostanejo nepoškodovane in rastlina, potem ko jo posadimo, nemoteno nadaljuje z rastjo.

Ciprese in seveda vse ostale rastline, ki so rasle na njivi, bile odkopane in dane v lonce le za namen prodaje, so manj kakovostne. Takšne ciprese imajo manjši obseg korenin, saj jih drugače v lonce ne bi mogli spraviti. Takšne ciprese so oslabljene in podvržene k slabši rasti in v določenem odstotku tudi k propadu. Še prej se to zgodi, če je sušno obdobje ali ostra zima.

Ciprese Smaragd, ciprese za živo mejo, najpogosteje sadimo na razdaljo 40 do 60 cm. Lahko jih posadite tudi bolj na redko in bo trajalo nekoliko več časa, da bodo rastline zapolnile prostor. Pomembna je tudi velikost cipres, vaš okus glede izgleda žive meje in tega, koliko sredstev ste pripravljeni dati za ta namen. Za same ciprese oz. Thuje occidentalis Smaragd pa ni prav nič narobe, če jih sadite bolj na gosto. Lahko bi jih sadili tudi 3 ali celo 4 sadike na tekoči meter.

Ciprese Smaragd lahko sadimo (presajamo), v primeru da so vzgojene v loncih, nepretrgoma. Lahko bi jih tudi pozimi, če vas ne moti mraz in zmznjena zemlja ali pa sredi poletja, če vas ne moti vročina.

Če so sadike cipres Smaragd v zemlji na gredi, je čas presajanja bolj omejen. V času vegetacije cipres, to je približno od sredine meseca aprila do približno sredine meseca septembra, jih ne presajamo.

Ciprese Smaragd lahko zrastejo v višino tudi 5-6 m in širino 1,2-1,5 m, vendar po več desetletjih. V eni sezoni zrastejo ciprese povprečno od 30-40 cm v višino, odvisno od njihove starosti in kakovosti tal. V prvih letih, to je nekje do višine 40 cm, rastejo ciprese dokaj počasi, enako tudi kasneje po doseženi višini 2 metrov.

Ciprese Smaragd, ciprese za živo mejo, se obrezujejo običajno meseca avgusta. Ko sadike zrastejo na želeno višino, jih najprej obrezujemo po vrhu, nekaj let kasneje pa jih lahko začnemo tudi ob strani, če nimamo toliko prostora na razpolago ali pa če so v bližini posestne meje. Ob strani cipres ni treba obrezovati veliko, ker počasi rastejo v širino.  Če smo ciprese nasadili 70 cm od posestne meje, jih praktično nikoli ni treba striči ob strani.

Ciprese Smaragd, kot tudi večina drugih rastlin, ne prenašajo dobro slane zemlje. Težavo odpravimo ali omilimo tako, da po koncu zime, to je konec meseca marca ali prvo polovico aprila, speremo zemljo okoli sadik ciprese Smaragd z okoli 50 litrov vode na 1 m2. To pri mlajših in manjših cipresah zadostuje, da odplaknemo sol v večjo globino kot se nahaja večina korenin. Sol ovira sprejem kalija v ciprese. Kalij je eden ključnih elementov, potrebnih za rast in razvoj cipres.

Ciprese Smaragd zalijemo ob sajenju, prvi teden vsaj 2x po 5 litrov vode/sadiko. Ciprese zalivamo v prvem letu po zasaditvi, ko korenine še niso tako globoko, da bi lahko sledile pronicanju vode v večje globine ali da bi dosegle nižji nivo podtalnice. Ciprese ob zalivanju preverjeno bolje uspevajo. Priporoča se zalivanje 1 x tedensko najmanj 10 litrov vode/sadiko poleti, da namočimo tla v globini vsaj 30-40 cm ali več. Ciprese smaragd za živo mejo je potrebno prvo leto zalivati tudi pozimi, če ni padavin. Tudi kasneje, ko so ciprese že več let posajene, jih je dobro preventivno zelo konkretno zaliti enkrat v poletju. Sploh to velja za odcedna tla.

Ciprese thuja occidentalis Smaragd so najbolj funkcionalne rastline za živo mejo, posebno če jo hočemo za "zaveso". Te ciprese so zelo goste rasti in jih ob strani praktično ni potrebno obrezovati. Te ciprese so tudi pozimi lepe zelene barve in le malo spremenijo odtenek.
Ljudje imamo sicer različne okuse in lepe so vse žive meje kot so žive meje iz rastlin češmin, liguster, tisa, pušpan, smreke omorike, gaber, dren, forzicija...

Živo mejo iz ciprese Smaragd  je priporočljivo pognojiti. Lahko jo pognojimo preden jo posadimo. Uležan hlevski gnoj ali kompost položimo na dno sadilnega jarka za bodočo živo mejo, ga pokrijemo z zemljo, na to pa polagamo ciprese. Lahko gnojimo tudi kasneje z ustreznim mineralnim ali hlevskim gnojilom, ko so ciprese že posajene. Gnojimo ob cipresah in ne pretiravamo. Svež hlevski gnoj ne sme biti tik ob koreninah cipres.

Okoli cipres ni nujno dodati lubje, je pa koristno, posebno če je suha zemlja. Lubje zadržuje vlago in tudi plevela je manj.

Navadna cipresa ima redkejše veje, pozimi se obarva rjavkasto zeleno in lahko zraste v veliko drevo. Sorta ciprese Smaragd ima v vseh letnih časih lepo barvo, gostejšo rast, je ozko rastoča in nikoli ne zraste v veliko drevo, zato je primernejša za živo mejo, saj lažje vzdržujemo širino žive meje.

Korenine cipres, ki so v loncih, se pri presajanju ne poškodujejo, seveda, če so vzgojene v loncih. Če so vzgojene na njivi in potem izruvane iz zemlje in dane v lonec, ni dobro! Če presajamo ciprese z grede, je potrebno skupaj s koreninami pustiti  toliko zemlje, da je koreninska gruda čvrsta. Čas sajenja teh cipres je omejen na pomlad in jesen, torej na obdobje pred začetkom rasti in na obdobje že zaključene rasti jeseni. Ciprese v loncih ni potrebno takoj saditi. Paziti moramo le na zalivanje sadik, ki so v loncih. Sajenje cipres iz loncev ni omejeno, lahko jih sadimo v vseh letnih časih.